O TIA O LE VAVAU O LOO I SILI SAVAII

29 July 2016, 12:00AM

Tusi o le Suaga a le Vaatele

Faaauau mai ananafi

O le vaega o le Pa U’amea lea o loo i totonu o le faatoaga a Nelesoni-o loo i ai se ana. O le gutu o lea ana- e laititi ma e faigata ona ofi ai se tagata. O ‘autafa lava o le auala taavale i totonu o le faatoaga- e i ai lenei ana-ma toetoe lava a oso ai uili o le taavale.

Na maua e la matou vaega lenei ana a ua afiafi. Ona fai lea o le tonu-e tau ina faailoga se’i o matou toe asia i le aso e soso’o ai. Peitai-ina ua matou toe asia i le aso na soso’o ai-sa matou o’o i totonu ma iloa ai-o le vaega o le ana lea sa matou fia o’o i ai-ua toe pupuni atoa i se Pa-maa.

Ona matou le fia faataute’e lea i le tapu-o lea sa matou le taumafai ai e laasia lea vaega o le ana-ona matou te talitonu-e pule pea i latou e ana lea nofoaga. O le vaai i lenei nofoaga-e tele na’ua vaitafe ma alia-ma atonu o se tasi lea o mafuaga na fausia ai nei mataaga i lenei vaega-eleele.  

TIA O LE VAVAU O LOO I SILI-SAVAII:-

O le “Ma’a Gugu” poo le “Maa Faagugu” e pei ona lausilafia ai, faatasi ai ma le “Fau Gagana” ma le “Sau’ai o Taemanutava’e”-o le a mafai ona faamatalaina i le talatuuu ua faaalia i lalo:-O se toeaina mai le nuu o Faga e suafa ia Leaifaleava-sa i ai lona afafine o Leauta.

O Leauta lea sa faufautane i le Sau’ai o “Taemanutava’e” e nofo i Sili. O le pogai lea o le malaga a le toeaina ma lona afafine-ae muamua ai i o la luma- le aitu o le Faasaleleaga o “Vave”. Ina ua latalata i le nuu o Sili, sa fai atu Vave i le toeaina ma lona afafine-‘ia oulua o  sa’o lava lea  i le mea o loo tu ai le laau o le Fau.

“A lua taunuu i le Fau ona lua fetagofi lea e valu ona ‘a’a.” Afai la te valuina ‘a’a o le Fau-o le a ta’u ane e le Fau- le nofoaga e saili ma maua tonu i ai le “Sau’ai o Taemanutava’e”. Ua alu pea le malaga ma ua sili ma le Fau, ona fai atu lea o Vave-“O lena ua oulua sili ma le Fau. O iina na maua ai le igoa o le nuu o “Sili”! Ona toe liliu mai lea o le malaga ma ua taunuu i le Fau, ona la faasaga loa lea ua valu ona a’a. Sa ta’u ane loa e le Fau i le toeaina ma lona afafine e faapea-“O oulua vaai atu i le ituvai le la, o la’ia i ai.

Lua te tau atu i le ‘Ma’a Gugu. ’ “A oulua maua-ona lua fetagofi lea i le sasa.” Afai lua te sasaina-o le a to maio uaga ma tetele tafega-ona tafea mai lea o le lauulu o le tama o Taemanutava’e. A tafea mai lona lauulu-ona lua fetagofi lea i le noanoa i tafu’e o laau o lata ane, ona faatoa mafai lea- ona oulua maua le tama o “Taemanutava’e”. Ua taunuu le toeaina ma lona afafine i le isi itu vai-ona la maua lea o le ‘Ma’a Gugu’. Ona la faasaga loa lea ua sasa le ma’a i laau e pei ona ta’u ane e le Fau Gagana.

E le’i umi ae amata loa ona to timuga ma tatafe mai vaitafe. Ua faate’ia le toeaina ma lona afafine ina ua vaai atu- ua tafea mai le foga o Taemanutava’e. Sa laga atu loa ua noanoa lauulu o le tama i tafu’e o laau o tutū i le ‘auvai. Ua le toe mafai nei e Taemanutava’e ona gaoioi- peitai ua ea a’e nei i luga ma fesili atu i le toeaina poo le a lea mea ua la faia. Fai mai le toeaina-ia e finagalo malie, ua ma faia lenei mea ona o le mana’o o lo’u afafine- “ua leva ona faufau-tane ia te oe.”

O le aso lava lea na nonofo ai loa Taemanutava’e ma Leauta. Peita’i-o le tala lenei e pogai ai se tasi o muagagana a Faleupolu ua “noatia lauulu poo le lauao o Taemanutava’e.” O lona uiga-“ua leai se mea ou te mafaia.” Fai mai le mau a nisi o failauga-“o le igoa o Sili e pei ona igoa ai lea afioaga i nei ona po, o le igoa na pogai mai- ina ua se ese Leaifaleava- mai le mea na faasino atu e Vave-o loo tu ai le “Fau Gagana”.

O le vaega-eleele foi lenei o loo liu-ma’a ai le vaa o Taemanutava’e-lea e faapea sa fealua’i solo ai lenei alii. E mata’utia foi pe a vaai i nei mataaga. O nei vaa ua liu-papa ae pei lava o ni vaa moni. O loo iloa lelei tulaga o pine ma ona foe ma e peiseai faatoa liu-papa anapo. Fai mai le mau a le nuu- o le eleele lenei o “Taisala” e matua tapu ai le pisa.

O le taimi lava e soli ai lenei tapu-ona to loa lea o uaga ma tatafe vaitafe. O lona uiga-e le toe sao i tai se malaga. O loo i ai foi i Sili le ma’a o “Tapu ma Tana” e faapea- o matua ia o Taemanutava’e. E faapea le tala-na o lea ulugalii i le tasi aso e asu sami- ae taliu mai liu-ma’a i le nofoaga e igoa o “Fale’afa”.

O totonu foi o le nuu o Sili -o loo i ai se ala laupapa tautau e sopoia ai le vaitafe o loo ta’oto i totonu o le nuu mai le tasi itu i le isi itu. Sa mua’i fausia lenei ala laupapa i se fesoasoani a Ausetalia ae na faafou talu ai nei e le Malo o Iapani.

29 July 2016, 12:00AM
Samoa Observer

Upgrade to Premium

Subscribe to
Samoa Observer Online

Enjoy unlimited access to all our articles on any device + free trial to e-Edition. You can cancel anytime.

>